Brez gat
sem, se mi zdi,
tekla, čez mesto, ker
se spomnim Čopove.
Drla sem se,
ubila se moža,
solze, histerija, geste.
In zdaj naj razlagam ljudem,
da imajo otroci
samo enega
očeta.
To je primer, ko ničesar ne razumem, a gotovo se za temi beseda skriva nekaj težkega...
Nada, na prvi pogled tudi jaz ne, vendar je v Nininih zapisih Veliko topline, tudi razočaranj, "situacije" pa so zapisane na način, ki je manj boleč.
Nina, vedno bolj razumem tvoje zapise in te zadnje čase kar rad berem :-)
Vse lepo, Stojan
Razumevamo znanost. Poezijo čutimo.
Presunljivo in boleče zgovorno!
Primer tega, kako se da s poezijo priti pod kožo tudi najbolj racionalnim razlagalcem tega kaj je "prav".
Pesem, ki v surovem slogu odkriva posledice dolgo zamolčevanega družinskega nasilja in njegove pošastne posledice.
Zobna ščetka, ki ostaja za nasilnežem, bo koristno uporabljena ... vsaj ena, čeprav mizerna racionalizacija v brezupni situaciji družine, ki je padla v brezizhodnost.
Ja, začutili smo to pesem, čestitke!
lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: afrokinetika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!