Zobna ščetka, bo za pod robom školjke.

Brez gat

sem, se mi zdi,

tekla, čez mesto, ker

se spomnim Čopove.

Drla sem se,

ubila se moža,

solze, histerija, geste.

 

In zdaj naj razlagam ljudem,

da imajo otroci

samo enega

očeta.

 

afrokinetika

Nada

Poslano:
22. 11. 2021 ob 11:06

To je primer, ko ničesar ne razumem, a gotovo se za temi beseda skriva nekaj težkega...

Zastavica

Stojan Knez

Poslano:
22. 11. 2021 ob 13:53

Nada, na prvi pogled tudi jaz ne, vendar je v Nininih zapisih Veliko topline, tudi razočaranj, "situacije" pa so zapisane na način, ki je manj boleč.

Nina, vedno bolj razumem tvoje zapise in te zadnje čase kar rad berem :-)

Vse lepo, Stojan

Zastavica

brezno

Poslano:
22. 11. 2021 ob 14:53

Razumevamo znanost. Poezijo čutimo.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
22. 11. 2021 ob 19:31

Presunljivo in boleče zgovorno! 

Primer tega, kako se da s poezijo priti pod kožo tudi najbolj racionalnim razlagalcem tega kaj je "prav".

Pesem, ki v surovem slogu odkriva posledice dolgo zamolčevanega družinskega nasilja in njegove pošastne posledice.

Zobna ščetka, ki ostaja za nasilnežem, bo koristno uporabljena ... vsaj ena, čeprav mizerna racionalizacija v brezupni situaciji družine, ki je padla v brezizhodnost.

Ja, začutili smo to pesem, čestitke!

  lp,  Lidija 

Zastavica

afrokinetika

Poslano:
23. 11. 2021 ob 09:08

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

afrokinetika
Napisal/a: afrokinetika

Pesmi

  • 21. 11. 2021 ob 14:52
  • Prebrano 212 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica