Povej mi brat moj, mar še me poznaš?

Čemu pogled tvoj mrko gleda v tla

in sestra več nasmeha ne pozna,

al’ veš, pa mi odgovora ne daš?

Bridek čas prišel je v deželo,

prodira bol od pljuč nam do srca,

a z njo obseda nas sovrag duha, 

temna misel vsaja se v čelo.

Delijo nas, oblastniki kléti,

če nisi za si anti, to je vse,

izbire ni, umira upanje,

da sploh še kdaj smel te bom objeti.

Brat moj, prosim te zavoljo tega,

odpri oči, najdiva skupno pot

in sestra naj ne vidi več zarot,

glejva svet še kdaj iz ist’ga brega. 

Roman V.