Paracelzova zdravila: žveplo, sol, srebrno-živo
bila novost so renesančnih mladih časov.
Novost s starostjo je postala dogma, bolni umirali so od kemije.
Zdravniki zmotno so dajali hidrargiri - modrosti ne Merkurja.
Teofrastov nauk so stari vzeli dobesedno.
Ah, sreča! Mladi rod spoznal je zmoto!
Nietzcshe maral ni upognjenega hrbta.
Sam bil je nebogljen, bolehen;
zato je v silni želji, da telo in um sta močna,
vnemal glave, naj ljudje gredo za Prometejem.
Nietzscheja so stari vzeli dobesedno.
Ah, sreča! Mladi rod spoznal je zmoto!
Vera zveže duše bolj kot filozofski nauki.
Po “evropski kugi” moški rabil je potomce:
ženski je naložil, da rojeva, ne da pametuje!
Inkvizitor v Sevilji povedal vse je o svobodi.
Inkvizicijo so stari vzeli dobesedno.
Ah, sreča! Mladi rod spoznal je zmoto!
Orehu trikrat zmrznilo je mlado listje;
ni bilo zelenja in ne nove skorje.
Zrušilo se deblo je mogočno;
brez cvetoče krošnje, vse premine.
Na mladih svet stoji - kot bor pettisoč-letni!*
Brez mladega brstenja v nepovrat brezimno bi izginil.
Na rešitelja bo treba še počakati, kajti pamet, ki nas bo rešila
se še rojeva. Človek je pač kompleksno bitje, katerega pamet najrajši zaobide.
Lp, Drago
Nada
Pesem v zadnji kitici s svojim finalom in lepimi verzi preseneti, in jo sestavi v celoto, kar jo dvigne na višji nivo. Rad imam pesmi, ki se v njeni celosti posamezni deli prično zlivati in prelivati med sabo, da ne veš, katerega bi ven vzel, ker je vsak pomemben. Tebi je, v mojih očeh, to uspelo. Hvala ti, za to pesem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!