Dragi sin
Spominjam se tvojega prvega smeha,
nikoli srce ni tako zaigralo.
A danes moj sin, mi je jasno postalo,
odkar si odšel, moja duša boleha.
Nikogar več nimam, ki smisel mi daje,
iz dneva se v dan le še stežka prebijam.
Ponoči ob postelji v solzah se zvijam,
počasi prihajam do zadnje postaje.
Ne skrbi več zame, saj nisi nič kriv,
odpusti mi, krut je do mene bil svet,
obriši, fant solze, moj čas je minil.
Ne štejem več tednov, ne mesecev, let,
že dolgo je tega, ko bil sem še živ,
je čas za tišino, dovolj je besed.
urednica
Poslano:
22. 11. 2021 ob 20:23
Spremenjeno:
22. 11. 2021 ob 20:25
Dober sonet.
Morda bi vendarle upošteval nekaj predlogov za popravke?
-Ukini tisti dve pikici v naslovu. Pravila naročajo, da obstaja v slovenski slovnici samo TRIpičje. V tem konkretnem primeru, če že moraš uporabiti ta izraz nedorečenosti, mora biti tripičje nestično.
in še dva minimalna popravka
Najlepša hvala Lidija, vse popravljeno! :)
Lp Bor
Čestitke k sonetu in podčrtanki, Bor. Dotaknila se me je vsebina tvoje pesmi in vesela sem tvoje naklonjenosti rimani formi.
Z lepimi pozdravi,
koni
Najlepša hvala Koni, tudi mene se je tvoj kompliment dotaknil.
Lep pozdrav,
Bor
Zelo lepa pesem. Čestitke, Bor!
Hvala Ananda!
Lep pozdrav, Bor
Čestitam za še en izvrsten sonet. Kapo dol.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bor
- 19. 11. 2021 ob 10:50
- Prebrano 995 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 86.57
- Število ocen: 10