V očeh drug drugega se izmenjava,
misli, sanje drug z drugim
sredi zelenih travnikov deliva,
utrgam majhno bilko,
objem,
nič okoli naju več ne obstaja,
ko zreva podobi
drug drugega, vznemirljivi.
Še tako trdi kamen bi se zmehčal,
bi jokal,
v nortanji bolečini.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marsko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!