Istok je rađanje sunca,
Početak novoga dana;
Istok na prozor kuca
Kad je draga uspavana.
Zapad je sumorno veče,
Noć i tama, bez svetlosti;
Zapad je kad život proteče
I tuga zavije bez milosti.
Sever sa hladnim očima glêdi,
Duboki sneg i bele noći;
Sever ti dušu i srce ledi
Dok čekaš onog što neće doći.
Jug je toplina i pravi raj,
Sunce i večito leto;
Jug je ponos Zemlje, njen sjaj,
Parče od Sunca oteto.
P. S.
Svako ima svoja stajališta
Kao što sve ima svoj tok.
Sa moje tačke gledišta
Najlepši je jugo-istok.
Te tvoje, pesniške definicije strani neba, poet Maki, so naravnost odlične; nikoli še nisem razmišljal v tej smeri; in evo priložnosti, da me povleče v razmislek ...
Lep dan ti želim,
Sašo
Hvala ti, spoštovani Sašo.
Ja, kaj reči: pridejo taki dnevi, da se človek marsikaj vpraša...
Glede na dejstvo, da smo že zdavnaj zapustili šolske klopi (nimamo učitelja), nam preostane samo, da vprašamo samega sebe :)
Lep dan želim, pa čim manj "severnega hlada".
Maki
Zanimiv pogled za nas, Eskimi verjetno mislijo drugače :-)
Vsekakor zanimivo.
Lep dan, Stojan
Stojan, ne vem, kaj mislijo Eskimi, vem pa, kaj mislijo lastovke.
LpM
Maki in lastovke razmišljajo kot Damjana ...)
Se pravi, Damjana ima rada, da ji je toplo :)
Upam, da imaš dobro "pokrivalo"...
LpM
Zanimiv pogled na osebno vetrovnico ... čestitke,
lp, Ana
Všečna pesem in lep zaključek. Bravo!
Magdalena
Ana,
Magdalena,
Hvala lepa!
LpM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MAKI
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!