nekajkrat
do zdaj
sem bil tako zelo suh
da je svet
zrl
kot v terierja ki naskakuje psico
svet
je zmeraj v skrbeh
takole
estetično
ko ga preseneti
na površju je dežnokapeljski
v resnici
pa je
to
samo
jok blatnih solz
sem pa
enkrat
po nesreči
kupil sendvič namesto viskija
rebra so mi
silila
v tkanino
in oči sem imel
rdeče
od resnosti
se sekiral
ko sem
še kar pri blagajni
zagrizel
pogoltnil
zakašljal
je punca za mano
na glas
rekla
kako je grd
nikoli si nisem
mislil
da mi bo uspelo
ves napor trud
smrt
vse se je splačalo
plačal sem sendvič in
trgal skozi
kruh
in žrl
in hopsal
in vsak naslednji
ugriz
je bil tista punca
ona sploh ne ve
kaj
vse
ji svet
dolguje
in žrl
in hopsal
in vsak naslednji
ugriz
je bil tista punca / no ja, menda nisi ljudožerec?
in ... "vse se je splačalo" ...
lp;
ona o dolgovih sploh nič ve, svetu ni mar, napisano pa ... no, v perfektnih karatih in najbolje, da si naslednjič snamem kapo, še preden te začnem brati
super easy
barely an inconvenience
tudi ona dolguje svetu, ne?
Pa jaz, ti ... To je že druga tema, čestitke za tole osvetlitev teme v odnosih, sprejemanju, sprenevedanju, strpnosti.
lp, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!