V cimru gledam teve,

tema je,

u noge zebe te.

Usako rundo me trese med palce,

po dveh rundah gorkega piva,

teve pa rjove u taprazno.

Čist je prazna,

jst izpraznen,

blazen,

kt prikazen.

Neprjazen,

stugan,

u raztrgane štumfe

gledam teve.

Poročila,

u 3 p. /

U 3 štuke.

Pred teve padam u foušijo,

z glavo med ramam,

s palco u rok,

s pepelom na nog.

Grem mal na balkon,

grem še ne en šluk,

na zrak na balkonu,

čez staro ograjo,

se ona zamaje,

da padem u saje,

na drug stran tiste staje.

Spet use me boli,

kt gledam u 3,

u prazen teve,

u sliko,

u zobe,

na sten,

tik nad uro,

se 3 mi smeje,

tri moje tafletne,

je Breda,

je Marta,

je stara Marija,

ja, smrkelj obrišem,

šo šle use, Adia!

Ves zjamran,

zmigrenan pa škilm teve,

pogledam u uro,

še mau pa bo dve.

Šo šle že use tri,

je ena tm zgori,

je ena u peklu,

je zadna na meni,

js pa še tu.

Mi diha u pajsko,

me brca u vamp,

jo mot,

kt sam jamram,

mi prav, da sm kramp.

Se praska u podplate,

smrči, gode, riga,

si briše svoj smrkelj,

si reče: Več ni ga!

Je sama že leta,

je vdova, se ve,

je sama u bajti,

nikamor ne gre.

U bajt so 3 štuki,

na drva je peč,

brez deca zaspala,

za tistih 5 sveč,

na firnk skracala,

da tk ne gre več.

Angel