PRIMERJAVA
S tišino v naročju
ležal in gledal je jablano
plodovi zreli in rdeči
so čakali svojo slavo.
Mnoge sadeže so črvi napadli
bolne od gnilobe so se komaj vej držale
lahen veter je naredil svoje
niso še hotele a vseeno so odpadle.
Narava isti zakon med ljudmi opravi
smrt je le prehod v zasluženo območje
kar je gnilo se ponovno vrača
korenine jablane jo sprejmejo v naročje.
Zakon je od postanka vsem nam isti
človeka tak poduk nadvse razbistri
notranja vest ga oblikuje
bog nezdravo misel obžaluje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!