Nič ne bom rimala,
Ves čas bom kimala,
z vsem se bom strinjala,
Zakaj pa ne...
Če te vsakič ko vzletiš,
nekdo zastreli, zaboli.
Ko razpreš krila,
razkriješ prsi, najbolj ranljiv del
svojega telesa in če je ranjeno srce,
ga ne razkrivaš več.
Svoj zaklad skriješ globoko v dušo,
zakaj bi ga delil, če ga ne cenijo...

če ga dajejo v nič,
če govorijo, da je kič.
Vendar te zatrt tišči in rine na plano.
Nekega dne bo bruhnil na polje nezorano,
prsa ti raztrga in pokaže se nezaceljena rana,
na njej pa kljuva  zavisti ptič...

v človeški podobi sam hudič.

justoni