zadnja nedelja v letu
nemir je razdrobil spanec
v jutro brez okusa
zvoki telefona so se
nenavadno glasno
odbijali od ploščic
zadrgnjeno grlo
je požrlo besede
drobile so se kot steklo
in razrezale glasilke
hlipanje je ovijalo solze
v prozoren papir
zibala sem se
naprej nazaj...
bili so ledeni dnevi
bili so vročični
bili so vrtinci praznine
kot mesečnik
sem v krogu iskala varen kot
in vedno znova
sem se zaletela vase
Iz cikla "Aliju"
Spomnim se... Aliju...to so otožne pesmi... ko se človek kar naprej "zaletava vase" in vrti v isti zanki.
Pri odmotavanju včasih pomaga tudi pisanje pesmi ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!