Na začetku brez konca

ne vidi se konec.

In kdaj končal se bo ta

peklenski vzorec?

Ga bomo koncali vsaj do

pomladi? Takrat, ko star

začetek je že v navadi.

Mogoče do poletja?

Al pride takrat spet do

novega razodetja.

Valovi in isti vzorci.

A mi kot v jarkih ukopani

slabo pripravljeni borci.

Človek kje je zdaj hrabrost?

Utopija. Da konča se v vsako

minuto ujeta beda in

depresija.

Čaka se, da zmaga prišla

bo sama med nas.

Samo brez odločnega boja

sledi še večji poraz.

Dost mi je vsega. '' Jokanja '', 

pritoževanja in pe ce te 

stanja. 

Samo naprej dragi človek 

moj. Ne obupaj, nikar se 

ne boj. Strah je votel. 

Okoli ga nič ni. Seveda 

tvoja pravica je da slediš 

svojem srcu le ti. 

In kje sploh je tvoja misel 

in srce? V novem začetku,

koncu? Da ne prepletajo 

se niti v starem vzorcu. 

Kaj srce ti govori?

O, dragi moj ti. 

Moje verjame v življenje 

in boljše dni. 

Človek. Lažje boš živel,

ko križe boš sprejel,

križem rok ne boš 

sedel. In verjel. 

Blanka Drnovšek