Sam sem, osamljen, sam,
pišem, spet zbrišem,
zadosti vsega imam,
čakam v neskončnosti, pišem,
pišem, da samoto zabrišem.
Ti, tukaj te ni, tvojih prelepih oči,
v samici ležim,
le kje si ti, kdo sploh si,
v temi strmim, želim,
želim, da v objem te končno dobim.
Kako je težko, kako težko,
reši me trpljenja tega že,
kako lepo bi lahko bilo,
pa ne poznam te, ki osrečila bi me,
osrečila bi me, kako ljubil bi te!
Poslano:
08. 11. 2021 ob 23:09
Spremenjeno:
16. 11. 2021 ob 22:25
Hvala. Nastala je nekaj let nazaj, se pa trenutno spet kar nekako poistovetim z njo...
Očitno so taki stihi večni in najbrž nas je veliko, ki se lahko poistovetimo.,,
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Billy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!