imel sem dovolj
sedeti tukaj in bolehati
za mojimi besedami
majhnimi prelivanji krvi
kar ostane na tirih
je tam
mene ni več
in niti manj
tiste, ki jih iščem
sedaj ne bom našel
tiste, ki sem zapustil
sem zapustil
imel sem dovolj
raznešenega pepela po tleh
med steklenicami
majhnimi kletvicami v blatu
kar je ostalo v jarku
je splaknjeno
ne morem dati več
in nočem manj
tisti, ki me iščejo
me sedaj ne bodo našli
tisti, ki so me zapustili
so zapustili
tudi jaz sem se iskal
tudi jaz sem se zapustil
in naposled zakopal moje kosti
v nedolžno tišino mirne prsti
zavoljo ponovnega
izbruha
kot lepa roža
v svoji najljubši pomladi
z mojimi zadnjimi delčki v rokah
globine tako neizprosne
končno razumem, kaj je dovolj:
ne morem dati več
ampak manj
tudi ne bom dal
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Začrtan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!