Zibam se.
Vrti se mi.
Nekje v globini -
med organi imam šilček.
Besede še zdaleč
ne prestrelijo samo prostora
od uhlja do uhlja.
Rajši bi postala polip
na koralnem grebenu,
kot človek z zvitim zapestjem.
Včasih ne najdem
izgubljene pretveze za misel
in iz ene od lukenj potegnem
nekaj kar postane rezervni del.
Ključi, ki jih zbiram nehote,
za odklepanje
rezervnih vrat,
visijo na istem obesku.
Na steni
v ogledalu se ponujajo
mikavne slike
na kavlju,
na koledarju,
zdavnaj izgubljene želje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: afrokinetika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!