Ko pospravim si pisarno,

ko izklopim vse luči,

ko zaklenem vrata firme,

noč je,

tiho se smeji.

Preko sive avtoceste,

moj mercedes odbrzi,

vem, da hitro je prehitro,

močno že se zeha mi.

V upanju na svojo ženo,

ki me pod odejo čaka,

malo stopim še na plin,

da bo videla junaka.

Dokaj kmalu na rondo,

to je cesta nekam v "O",

naredim brezhiben krog,

zdi se, da me gleda bog.

Res je,

bogec govori,

mi nažene strah v kosti,

kaj da dirkam ves zadet,

po rondoju št. 9.

Ni mi jasno,

če rondo,

res ima številko to,

a že ve,

naš ljubi bog,

koga dat v 9. krog.  

Angel