Pesem se me je dotaknila, morda le nekaj drobnarij, da bi bila še boljša:

prinesem ti
dotike trav
in sveže vonje poletja -
vse spolzi v molk
zabubil si se

usedem se
poleg tvoje osame
je ne razumem je
ne znam jo objeti
odidem

gledam ptiče
kako brezskrbno
kradejo češnje
dokler jih ne splašijo
bosi koraki

poletim za njimi
spustim nemočno ranljivost
lovim ravnotežje
na neizprosni vrvi
odhajanja

sestopim previdno
da naju ne pohodim

Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana

Zdravo!

Ja bom popravila, sem imela tudi sama pomisleke , hvala za sugestije, pozdrave Nada

Čestitke,

lp, Ana