S konice nosu

je ta dan kapnila

že nešteta kapljica znoja

počasi se pomikamo do globine -1000

celodnevno plezanje se končuje

po blatni klančini se je pokazal bivak

sedemo in lovimo jamski zrak

in tople poglede prijateljev - jamarjev

pogledi zmagoslavja za ta dan

utrujene roke zajemajo tople makarone

iz ene sklede

ki si jo delimo

v veselje spravljamo svoje želodce

ki jih je jamska voda shladila

kombinezoni in čevlji obležijo pred bivakom

in že lezemo v vlažne spalke

ki so čakale v tej temi na raziskovalce

spanec ovija bolečine v nogah in rokah

zbudimo se pred dvanajsto

in si pričaramo jutro brez sončnih žarkov

iz toplih spalk stopimo v hlad jame

žene nas odkrivanje novega sveta

zopet se premikamo po rovih in spuščamo v brezna

gremo še globje iskati novi nekoristni svet

uspelo nam je priti za sifon

zopet smo v soteski

bučanje vode se premika v neznano

zmankuje časa da bi sledili vodi

zato zavijemo v stransko galerijo

tu voda ne teče več že tisočletja

naše stopinje so prve od miljard ljudi

in tu bodo ostale za večno v spomin

nato se vračamo proti površju

in zopet nešteto kapljic zapušča naša telesa

na bivaku -800 bomo samo še enkrat s spancem lovili moč

ki jo bomo prekleto rabili da premagamo jamo

z zadnjimi atomi močmi plezamo po zadnjem breznu

noč je jasna posuta z zvezdami

stiskamo si roke in si tako čestitamo za premagan napor

besede so v takih trenutkih odveč

Maks Jamski