Praznina obupa.
Želiš si dotika.
Vse kar ostalo je, je venec spomina.
Čaša neizpitega vina,
neizpolnjenih obljub,
v zraku lebdeč poljub.
Odpreti dušo, spomniti se na lepe dni,
na radostna doživetja,
na magične noči gorečega petja.
To zahteva pogum, močan razum.
Pustiti solzi, da po licu spolzi in nasmehniti se zaradi vseh z veseljem izklesanih spominov,
za vedno v zavest vkovanih z bolečino.
Z bolečino ob izgubi,
s trpljenjem, ker odšli so tvoji ljubi.
Ne nosi sveč, spomine obudi,
grob obišči, spomine pripoveduj,
saj le tako živel bo dalje spomin na ljubljene, onostranstva kralje.
Okronaj jih s cvetjem, pošlji jim objem,
obljubi jim, da spominov nanje ne boš nikoli izgubil. Ne, dokler boš živ.

AnjaZorko