IZTEKA SE OKTOBER
Travam popijem biserne oči.
Modre krošnje se kot slapovi
točijo v korenine.
Čutim te in se ogrnem vate.
Dotikaš se me
s prostranstvi, ki so neulovljiva,
s hišo tišine, ki ni hiša
ampak sama milina,
z barvami, ki bolijo
tako so lepe.
Ni strahu,
ne šibkosti, ne moči.
Ni poti in ni izbire.
Izgineš v pajčevini,
ki mi raste iz oči.
Brezčasje prihaja, zagotovo in neizbežno
Lp
(Nestaješ u pučini
koja mi raste iz očiju)
IZNIMNO !!!
Lijep pozdrav,
mp
Mogoče se brezčasja lahko dotikamo, če si upamo, mogoče je to vse samo megla, s katero si mažemo oči, gotovo je smisel v tem, da vsega ne vemo in ne moremo kontrolirati, izbirati po mili volji...
Pravijo, da včasih tudi slepa kura zrno najde, pa se tudi meni pripelje kak dober verz.
Pozdrave obema, Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 30. 10. 2021 ob 19:10
- Prebrano 388 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 61.74
- Število ocen: 4