odtis dlani

v moki iz rožičev

otrok ...

Bodi pozdravljen Miko. 

Lepo si povedal.lp g. miko

Zdravo, Stojan.

Lep dan.

Cane, kaj prijavi, o soncu, meglicah, črni kavi...

Lp, m

koliko simbolike ... pesem polna kot granatno jebolko pešk, pa še rajski sadež je to, ker tam menda nikoli ni bilo jabolk pa verjetno tudi črne in bele ne

lp

sonce je

Hvala, Irena. Nebesa so iz božjih uzrtij, nek drug način prezence. Se bomo kdaj kesali, ker smo zamudili. Končno, človek živi kot najbolje more in vedno se najde košček raja. Črna in bela sta nekaj zunanjega. Ne vem kako bi ju spravil, ne da bi ju pomešal.

Ker v tem kar je, ni nasprotij.

Lep večer, pasi drobnico na gorah uzrtij...

m

Zadnji stavek je kot iz Visoke pesmi. Kaj ni vse skupaj le uztje, dano  po nekih merah vesoljnih energij? Pastirji pa -  pasemo oblake in vidimo, kar ni ? Tako ćudno zapleteni in  kot skriti v orehovo lupino vseeno slutimo, da je nekje drevo, ki nas rodi, a ga ne moremo spoznati.

Nekoč se mi je utrnilo, da je ljubezen že spoznanje. Obstaja tudi izraz nepozabno spoznanje. Potem pa se človek nekako ohladi in ostane le spomin.

Prebujenja so kot kocke v mozaiku. Izaija, ob uzrtju boga, vidi sebe kot velikega grešnika. Kdo ve kaj bi videl, če bi bil še otrok. Morda niti vedel nebi, ker vse to je neverbalno.

Lepa je ta prispodoba z orehom. Oreh, skrit pod lupino, ne ve, da je drevo.

Lp, m