strašilo opleta z udi kot ura s kazalci
tvoj stari les je posušen
srce strašila bije v ritmu praštevil
odvrgel si liste
v očeh se mu iskri obrestno obrestni račun
mraz zemlje ti žveči korenine
ozračje v hladu trepeta nad pobeljenimi polji
črne ptice se srepo opazujejo
pritekajoča noč
si je oblekla dolgo črno krilo
debel suknat plašč
ji boža koščene gležnje
strašilo opleta z udi kot ura s kazalci
Kdaj že je bilo izrečeno, luč je svetila v temi in tema je ni sprejela.
Živ izraz mračnjaštva, sovraštva in pohlepa, noči, ki nikakor noče preiti.
Čestitke.
Lp, m
Tudi obrestno obrestni račun je lahko srhljiv... kot vse v tej pesmi.
Oh, Nada, ni upanja, obrestno obrestni račun je lahko ena najsrhlivejših reči, ki se ti zgodijo.
Je lahko še bolj tema? - ja, ko preberem tole pesem ... čestitke,
lp, Ana
O, Ana hvala, in ja še bolj je lahko.
LpB.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!