Izgubil sem se.

Zalural sem.

Ura je bila že pet popoldan. 

Mislil sem,

da bom prišel ven.

Mislil sem,

da sem na parkirišču. 

Avtomobilov ni bilo.

Bilo je le nekaj podrtih kamionov,

pokvarjenih mopedov 

in par koles.

Šel sem na sever,

šel sem na vzhod.

Izhoda nisem našel,

a ura je bila že pet popoldan.

Zadišalo je po mesu,

krompirju in ocvirkih.

Hitel sem ven,

a vse bolj je dišalo.

Odhitel sem na drugo stran,

sekundo pred tem pa sem slišal krike.

Krohot in vzklike.

"Ta je naš!"

Srce mi še vedno buta,

čeprav sem na drugi sttrani.

Na zunanji strani,

čeprav je ura šele pol petih.

Na parkirišču sem,

tam pa je jug nebes,

kjer se razlegajo kriki:

"Ta je naš!"

.......

Lahko,

da sem njihov,

a ura je šele pol petih zjutraj.

Našel sem se.

Angel