Stresam praznino iz srca,
žejna tvojih ustnic.
Kljuvam ostanke gnilo rjavega listja
in gledam barve smrtnih odtenkov.
Trgaš ledene rože
in senčiš moja razbarvana jutra.
Ni več nikogar, tudi tebe več ni,
ranjen si se zavlekel v svojo senco.
Histerija izgubljenih duš pa kriči: OSTANIVA!
Špela, če on to prebere, ne preostane mu nič drugega, kot da se vrne. Jaz bi na koncu pesme dal klicaj.
LpM
He, he, Maki On tega ne bo prebral, če pa slučajno, pa namerno nisem napisala klicaja, da nebi mislil, da mu grozim ;-) Lp, Š
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ŠpelaU
Ocenjevanje je zaključeno!