Čas. Tih kot noč, a mogočen kot Luna.

Sekunda mine v očeh, utrip vek jo zaduši.

Minuta zdi se malo daljša, a glej, v njej poveš le par besed.

Ura je kraljica dneva, a tudi ona prehitro mineva.

Dan njen je vladar, včasih je navdihujoč, včasih opustoši kot vihar.

Teden se že lepše sliši, a tudi on mine kot bi rekel piši, riši.

Mesec za mesecem, že je leto dni, zima, pomlad, poletje, jesen menjali so se kot za tren.

Oh, glej, guba kuka izza vej in pravi "hej, človek, v ogledalo se poglej."

Kaj ti bo ura, kaj ti pomaga koledar, ustavi se, zaživi, bodi svojega časa gospodar.

AnjaZorko