nekoč nekje
ali pa je bilo včeraj in tukaj
so ugašale zvezde
škorci so obrnili
trebuhe navzgor
in drevesa so osipala listje
da so gole veje objele
koščke neba
jih stisnile v objem
in srkale solze
z zapisom
groze in žalovanja
za ogromnimi ledenimi gmotami
ki se rušijo v morje
in delfinjimi mladiči
ki zaman kličejo svoje mame
iz ribiških mrež
za zelenimi pljuči in vodami
za drobnim semenom
ki v mrtvi zemlji ne more kaliti
in za otroki
po smetiščih v rudnikih na plantažah
v tovarnah
ki se vsak dan odrekajo otroštvu
da nasitijo telo
in mesec kot žalosten gumbek
z bakrenim obrazom gleda
skozi kopreno
ko ugašajo zvezde
Ljudje brez sramu in brez vesti so vzrok za to razčlovečenje. Kapitalizem je fašizem v najčistejši obliki. Eksploatacija otrok je stara praksa. Tudi pohabljanje, če niso izpolnili norme. Gorje, ki vpije do zvezd.
Lp, m
Tudi mene se je pesem dotaknila, morda bi le solze (zdaj imaš podvojeno) uporabila le enkrat:
....
in srkale solze
solze z zapisom
...
in morda prelom verza:
in za otroki po smetiščih
po smetiščih v rudnikih na plantažah v tovarnah
ki vsak dan darujejo otroštvo (morda: zapravljajo?)
da nasitijo telo
....
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Draga Ana, seveda sem upoštevala tvoje predloge, ker so smiselni, le zapravlje sem nadomestila z odrekanjem.
Dragi poeti:
* Svit
* Miko
* koni
hvala za vaš dotik, ki mi veliko pomeni.
Breda, hvala za namig, sem malo spremenila.
Želim vam lep dan,
Marija
Čestitke k ekološki pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!