Vsak moj trenutek nosi
preveliko obleko
večnosti.
Skozi neskončno misel
do izbranih besed
v pesmi.
Brez nadaljevanja poti
so zapuščene vse
na cilju.
Kjerkoli že stojim, sem
obkrožena prav
z vsem.
Tja se vriva še en dan
za vsakega
in vsako
laž;
da nihče
nikogar nikoli nikjer
ne more imeti
rad.
Razen sebe ne čutim
bolečine; saj ne morejo ostati
tuje v tistemu, ki se ne znajde
v življenju,
kakor jaz
prekleta
negibna
ne znam izbrati smeri
v prazno izrečeni
besedi:
"Hvala in oprosti."
"Vsak moj trenutek nosi
preveliko obleko
večnosti."
ja, hecen brezrokavnik
Zanimiva eksistencialna pesem - vsesmerna vetrovnica, ki povzroča nelagodje - in vendar sta besedi zapisani (hvala, oprosti) ... čestitke,
lp, Ana
hvala za nakopičeno v vetrnici..
namesto srca,
kolešček za
hrčka
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: afrokinetika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!