V deželi med Evropo in Balkanom,
na skalnem vrhu hriba nad dolino,
ki jo na pol deli deroča reka,
že vekomaj stoji kamniti dvorec.
Še najbolj je podoben preročišču,
ki ga na severu iznad oblakov
varújejo zaledenele gore.
Od tod se v dalji vidi sinje morje
za travniki, za bujnimi gozdovi
in vmes so posejana bela mesta,
vsenaokrog se širijo vasice.
Poti in ceste, jezera in mlake
odsevajo žarečo silo sonca
in blagodejno mesečino lune.
Pred starim dvorcem devetero stebrov
obdaja tempelj, posvečen ljubezni,
lepoti, míru, strpnosti, dobroti,
veselju, blagostanju in omiki
za vse, ki bivajo v tej deželi
in tudi vsepovsod na širnem svetu,
pod neizmerno kupolo vesolja.
Pred snežno belim marmornim oltarjem
stoji Artea, lepa kot boginja,
v prosojnem ogrinjalu dviga roke
k sinjini nad lebdečimi oblaki
in blažena prepeva tiho pesem.
Nebo nad njo jo naskrivaj posluša,
dojema vse Arteine besede.
Tako obsežno delo vsekakor zasluži čestitko!
Po moje, prvi verz ni v skladu z geografsko nauko, kajti Balkan je tudi Evropa.
LpM
MAKI, hvala za čestitko.
Roman se dogaja v času novejše zgodovine (druga polovica XX. stoletja), od tod tudi geopolitična delitev v prvi kitici.
Geografsko gledano imaš seveda prav.
Lep pozdrav, M.
urednica
Poslano:
31. 10. 2021 ob 12:51
Spremenjeno:
31. 10. 2021 ob 12:52
Že sam uvod nas prestavi v zanimivo vzdušje in gotovo je knjiga - roman v verzih - zanimiva, upamo, da še kaj objaviš ... čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala. Praviš, da naj še kaj objavim. Tole piše na strani 2:
“Poslušajte me, če ste res bogovi,
čeprav z neba grozite s sveto jezo,
v prepiru netite krvave vojne
in ščuvate človeka nad človeka.
Spustite črede vernikov iz krempljev
religij, ki se med seboj borijo
za vse bogastvo in oblast nad svetom.
S spoznanji presvetlite črno pamet
vladarjev, bojaželjnih generalov,
ki hočejo osvajati dežele,
da bi tam črpali naravne vire,
ustvarili kaotične razmere
in narodom uničili države,
tradicijo in njihovo kulturo.”
Že dolgo jim prepeva to molitev,
vse tišjo, vse bolj žalostno priprošnjo,
ki se kot vedno zlije v tišino.
Bogovi sami ne spregovorijo,
samo skoz usta svojih svečenikov,
a teh ni tu, v Arteinem svetišču,
saj tukaj svečenica moli sama.
“Kdorkoli si, mogoče si me slišal,
ko prosim milosti za vse na svetu,
a svoje bolečine ne omenjam.
Molčim o Venu, ki ga srčno ljubim
in si želim, da bi se vrnil k meni.
Če moreš, mu sporoči mojo željo
in mu povej, da ga še vedno čakam.”
Hvala, Maatjazh, kako pa lahko pridemo do knjige?
Lp, Ana
Ana, knjiga je na poti v knjižnice. Po moje bo v tednu, dveh že na razpolago v marsikaterem kraju.
Lp, Matjaž
Spoštovani Matjaž, čestitam ti za idejo, da napišeš roman v verzih.
Že uvodni del romana me je navdušil, vendar sem šele včeraj po naklučju zasledila nadaljevanje, se pravi vsebino na drugi strani in še bolj sem navdušena (*_*)
Pišeš, da se roman da kupiti, pa sem poklicala v DZS in MK, žal nimajo Venove poti. Mi lahko pomagaš, kje se dobi?
Z lepimi pozdravi, Marija
Poslano:
11. 01. 2022 ob 13:09
Spremenjeno:
11. 01. 2022 ob 13:10
Draga Marija,
vesel sem, da te zanima nadaljevanje. Ne, tega romana se ne da kupiti, je pa naposodo v nekaterih knjižnicah. In ker te zanima, bom posebej zate tule nalepil še malo nadaljevanja, str. 3:
Težko je doumeti to ljubezen,
ki neizpolnjena leži na srcu
in izčrpava voljo svečenice,
čeprav še vedno ni zgubila vere,
da bo nad zlom prevladala dobrota,
čeprav kljub žalosti močno verjame,
da se bo vrnil Ven in jo poljubil.
Pred leti jo je spustil iz objema
in zbežal kdovekam pred oblastniki,
zato ker ni priznaval nove vlade,
ki je vzpostavila oblast z nasiljem.
Če bi takrat ostal, bi ga ubili,
njegovo truplo pa bi vrgli v jamo,
Artea ne bi vedela v katero.
Od njega ni prejela niti pisma,
ker jih je vsa prestregla policija,
le slišala je tihe govorice,
da živ in zdrav prebiva v daljnih krajih,
a kje je to, nihče ni dobro vedel.
Kljub temu ga je vedno bolj ljubila,
ljubezen ji je lajšala samoto.
Že zdavnaj bi uničili svetišče,
v katerem je živela in molila,
če ne bi zanjo jamčil Dušan Simič,
nekdanji general in zdaj politik,
ki se je vanjo na vso moč zaljubil,
ko je prišel požgat kamniti dvorec,
takoj po vojni, s svojo kruto četo.
Hvala, res lepo od tebe, dragi Matjaž. Polepšal si mi večer.
Hvala za informacijo, prav gotovo mi bo uspelo roman dobiti v knjižnici. Mogoče bo ta informacija prišla prav še drugim članom, ki te radi berejo.
Bodi lepo pozdravljen in vse dobro ti želim,
Marija
Matjaž, z zanimanjem sem pred časom brala uvodni odlomek iz tvojega romana v verzih in vesela sem, da mi je danes uspelo prebrati tudi knjigo Venova pot. Zgodba me je pritegnila, brala sem jo brez predaha in iskreno ti čestitam k vsebinsko in oblikovno zahtevnemu, zanimivemu romanu v verzih, spoštovani in meni drag pesnik Matjaž Jarc.
Z željo, da kmalu spet kaj objaviš
te lepo pozdravljam,
Breda
... za vse, ki bi knjigo radi prebrali, pa:
knjigo je v lični opremi, v 60 izvodih, natisnila Tiskarna Tisk Žnidarič, d.o.o. in si jo je mogoče sposoditi v Mestni knjižnici Kranj.
Breda, me veseli, da si prebrala knjigo. Hvala za čestitke. Kot mnogim pesnikom je tudi meni drag vsak odziv na moje verze, še posebej če se odzove pesnica z globokim uvidom v poezijo, kot ga imaš ti.
Ob današnjem kulturnem prazniku te lepo pozdravljam in ti želim vse dobro!
Matjaž
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: maatjazh
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!