Le živeti želim...
Včasih bi le zaprla trudne oči
in zaspala večen san,
da se več ne zbudim.

Včasih bi pobegnila nekam tja,
kjer sreča je doma,
kjer me nekdo resnično rad ima.

Včasih si želim iz te kletke vsakdanjih dni,
da se kletka podre
in da brez okov spet zaživim.

Želim si,
da sem lahko to,
kar sem.

Da se lahko smejem,
kadar želim,
da jočem, plešem, pojem,
da lahko storim kakšen napačen korak,
brez strahu,
da nekdo, kaznuje me za to.

Želim živeti – svobodno živeti…

Kot ptica,
ki jadra po širnem nebu,
kot sonce,
ki prešerno smeje se z neba.

Zato prosim te – pusti me živeti.

Ne ubijaj v meni mojega jazza,
ne lomi mojega srca.

/5.maj 2009/

BlueRose