Tvoje ljubeče roke se stegujejo
nevidno.
Za zavestjo, kjer ni ogledala,
da bi videla vzvratno
v zenit pokrajine.
Zato so verjetno daleč,
veliko
pred menoj.
Zato se same
ne bom metala nazaj.
(Sploh pa ne spet vstran.
Četudi so
še vsakega, ki je to počel,
že postavile na svojo pot.)
Toliko profila imam
zlizanega,
da to vidim,
čeprav je - (čutim)
vsaka sled za mano,
najina prva ...
(L)edina
v meni prej neznana.
Snežna slepota.
Kot odslužena prihodnost:
Ta ratrak vbreg,
Nekdo ga mora upravljati,
a nikogar se ne vidi,
zato vem,
da je otrok
tista vrsta bitja -
(v)saj
nikogar ne zapusti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: afrokinetika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!