Praznina
Ti, pesem, prazna si,
kot duša nesrečna,
ki v meni leži,
pod vso težo trpi,
nesrečna, a večna.
Veš, težko je vse to;
težko je to življenje,
ti pa ležiš na papirju mirno,
in vseeno ti je za to,
da življenje je za dušo trpljenje.
Brez pomena se to godi;
kot duša moja osamljena
prazna si, pesem, ti,
nobene lepe črke ni,
osamljena sva oba.
Ti si črta črnila,
ki posušeno je,
beseda zate že je minila,
duša se lepega več ne bo napojila,
prepozno zanjo je že.
en mračnež je nekoč rekel:
Ko pesem napišem
do konca,
postane mrtva,
jaz
ostanem vmes.
Pridejo mračni dnevi in pridejo svetli dnevi...
Pred tremi leti je na Fanny razpisu (Žalec) zmagala pesnica, ki je napisala, kako napisati pesem: tako, da iztrgaš vse atome duše iz sebe itn.
Tudi v tej pesmi je tak trenutek...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Billy
- 22. 10. 2021 ob 22:48
- Prebrano 309 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 16.97
- Število ocen: 3