
Ne morem umakniti pogleda
Pogledati mimo
Ne morem preslišati
materinih vzdihov
Jesensko sonce
greje sobo z rumeno lučjo
Slike so zaprle oči
Nocoj bova srebala juho
mama
ji rečem
Ničesar drugega
ji ne morem več dati
razen da sem ob njej
Čas kaplja
dih za dihom
odhajajo ceste
prelepe jeseni
Sonce se še mudi na nebu
kot da čaka
sramežljivo luno
vzhodnega neba
Zdravo, cane. Kot si rekel. Premagujemo žalost, čeprav so vezi močnejše od ločitve.
Lp, m
Čas kaplja
dih za dihom
Miko, že to je danost, da je to sploh možno, v veliko primerih na žalost ni ...
Lep dan ti želim, Stojan
Je vzhod smer, kamor odide dih? Majhne stvari gradijo vezi ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!