
med plazenjem ničevosti
odmevajo kriki
z mestnih fasad
svoboda je preganjana tujka
ujeta med kovino ograj
upognjene glave
so hrana za zlobne duše
na rečnem obrežju jočejo vrbe
Odmakniti se, da vidiš celoto - kot vrba ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!