si nikogaršnja vsebina
bit ki gnezdi v porah svojih misli
raztegujoč jih kot elastiko
gib za gibom vek za vekom
skok za skokom čez opne časa
negujoč občutek
da si kjer te ne doseže roka
reke ki jo usmerja človek
da si del za delom scela
neuporabna
če pa se kdaj najde kdo ki bo
dejal da te je spoznal
da je držal v svojih rokah gibko srno
plešoči vzgib telesnosti
da je stesal tvoje oble boke v krik slasti
da je pokleknil ko si molila k njemu
in da te je ob tem pokrižal
se je prevaral
prevaral ga je občutek ob stiku
s snovnostjo telesa naj ga ne zavede laž
ki se mu bo oblikovala v ustih
vse prej je res kot to da je bil
ki ti je s semenom napolnil trup
da je obrodil sočen sad ljubezni
kajti rabelj si ki
od vsepovsod pobegne
Skrivnostni dotik - možen le s tukajšnjostjo - ostalo je zmota, privid ... vsaj tako se je meni prebrala tvoja 3#, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: trepetlika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!