S čmrljem od dolgčasa sva oba obolela.
On zdaj vleče dreto svetlobe prežarke,
jaz brodim po toku smaragdne šarmerke,
občutek za ritem je sončarca vzela.
V zbledele odseve so misli se ujele
o prevzetnih čuvarkah lenih voda,
ki sanjajo sanje pramatere sna
in mokre kopalke so smelo mi snele.
Ko lulaš v rokav te kalne počasnele,
kačji pastirci ne zamižijo,
in Kolpa je ista, vseeno čigav
lulček po njej se skrčen prpele.
Tedaj pa se črmljev košati ovratnik
v brzice ošvrkne in zatauha po ribo,
da reka debelo le slino pogoltne,
zmaje s skalovjem:"Spet en prevratnik."
yoyoba