Izgubljam svoj obraz
Pa je večer kot vsak večer
Srečo imam
da ne streljajo name
na obalah Libije
da se ne utapljam
na obalah Grčije
da ne životarim
za žico taborišč
Izgubil sem svoj obraz
brata so prodali v suženjstvo
pa je k sreči ubežal
Vsi smo izgubili
ker je vedno več hrane
pa vedno več lačnih
ker ni zdravila
za bedni egoizem
tekmovalnost
narcisizem sveta
Ker nimam pesmi
ne besed tolažbe
le sram
da sem človek
da sem zadel
na srečelovu bivanja
Tebi pa bona fortuna
begunec
in lahka naj ti bo zemlja
kjer boš tujec
in naj te pokrije morje
mrtvec
skrije
pred sramoto človeštva
Na planetu obilja strada milijarda ljudi. Sredozemsko morje je grobnica tisočem, ki se jim ni uspelo izkrcati na obalah obljubljene Evrope. Navsezadnje smo vsi beguni, s to razliko da smo eni nameščeni, drugim pa je doma, kjer je najlepše, nevzdržno in tvegajo za ceno življenj svoje dostojanstvo in usodo bližnjih. Sram me je da pripadam civilizaciji pohlepnega zahoda, da protestiram le s pesmijo, da moram upoštevati vlado, ki nemilostno črti rasno in versko zatirane.
Čestitke za Pesem
Miko, kruto, realno razmišljanje.
Stojan
Krasna, pretresljiva pesem ...
Žal resnična ...
Lp, dušica
Ja, Stojan. Vse posneto.
Lp, m
Damjana, ja, tragično.
Lp, m
Kar na jok mi gre! lp g.miko
g.svit res povedano iz srca. Hvala
Elegija za milijoni majhnih izginulih življenj, ki so ugasnila zaradi neuravnovešenega sveta ... čestitke,
lp, Ana
Miko, čestitke
Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!