Vzemi me. Daleč na morje, da vidim 

                   sončni zahod po sončnem

                   dnevu v tvojem objemu.

Vzemi me. Ko so drevesa v zlato listje

                   odeta in veter šepeta, da

                   ljubezen je slepa.

Vzemi me. Da drsava se na tankem

                    ledu in ljubiva se na

                    prvem snegu.

Vzemi me. Na pomlad, ko cvetje spet

                   bo cvetelo a srce si bo še

                  več poljubov želelo.

Vzemi me. V svoj objem iz dneva v

                    noč, če se izgubim še

                    preden zaspim.

Vzemi me. Da dihava skupaj kot

                    greh, ki postal bo

                   večen nasmeh.

Vzemi me. In vzamem te v svojo

                   zgodbo brez konca,

                   kjer večno sveti

                   nebeška luč

                   sonca.

Vzemi me. In bova eno, da

                   življenje bo vredno,

                   skozi čas in zavedno.

Vzemi me. Tudi, če kdaj postaneva

                   tujca. Takrat z nikomer

                   ne govori o naju. Čakala

                   bom, da spet spoznava

                   se v raju. 

Blanka Drnovšek