koliko jeseni utripa srce
in ne ve
katera je zadnja
in ne ve -
človek
da so skrbi drobiž
da le enkrat plačaš ves zapitek
da dobiš veliko dni na kredo
in med tem grebeš po stvareh
ki ostanejo
ko greš
in ko ne veš
zakaj nisi storil več
ko bi lahko
telo zavpilo:
ni vseeno kako me položijo
Kadar je stric šel na tržnico v mesto je konjem vedno na komat vpel kraguljčke, veselo, ko klenka navček, žalostno, oboje pa lepo.
Hvala, Svit.
Ja oboje zveni lepo, le da se navčka ne veselimo.
lp
pi
Tudi mene se je pesem dotaknila, morda le na koncu (zdi se mi, da bi bilo boljše uporabiti dvopičje, kot da bi šlo za navedek):
...
ko bi lahko
telo zavpilo:
ni vseeno kako me položijo
Prav, pa dvopičje, še bolj poudari, kar naj zavpije. :)
Hvala, Ana.
lp
pi
Čestitike k pesmi, ki kalejsoskopsko prislika priprave na smrt,
lp, Ana
Hvala, Ana.
Ker nam ni vseeno, kako in kakšni bomo položeni. :)
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!