Pesem se me je dotaknila, le vejice ;)
Ni vedel,
da jo je zaznamoval z dlanjo,
preden so zacvetele rože
pozabljenega vrta
na otožnem obrazu,
ni vedel,
da je posrkal njeno kri,
ko je z vrtiljaka smrti
rešil življenje, oropano smeha,
ni vedel,
da je v divjem ritmu
zanetil ogenj brez iskre,
ko je prebodel telo brez meča,
a je vedel,
da bo odslej njen korak drsel
in njegovi udi imeli
prizvok osamljenosti.
Mogoče bi lahko vsako kitico začela z veliko začetnico in prejšnjo končala s piko?
Premisli,
lp, Ana