Mladiči zime padajo iz gnezd,
izluščijo se v jate in pramene,
odplazijo vse do vasi in mest,
pobelijo, kar se drži zelene.
V rdečem plašču jim zastavljam pot,
kot kaplja sem krvi, kot zrno šipka,
ko krizantema že visi čez plot
in breza pod ledenjem ni več gibka,
ker v meni vre, pomlad, poletje, žar,
prestopam vse, kar mraz želi in snuje,
otrplim travam, srcem ni več mar,
da hlad poseje vanje seme tuje.
Vreščim kot barvna pika iz beline
in upanje sadim, ker zima mine.
V rdečem plašču jim zastavljam pot,
kot kaplja sem krvi, kot zrno šipka,
ko krizantema že visi čez plot
in breza pod ledenjem ni več gibka,
To bi pa kar bral in bral... :)
Čestitke!
bravo
Bit optimizma vre iz pesmi, ki v svoji zgradbi, tempu in toplini ne popusti do konca ( tega ni, ker ga ne priznamo). Čeprav je podlaga bela, čeprav je zima dejstvo, vidimo rdeče!!!
Lp, lidija
Čestitke, draga Irena, tole je pa vrhunsko!! ***
Hvala za branje in dotik, Svit *
O, Legy, ki me zadnje čase (spet) navdušuješ, hvala :)
lp
pi
Lidija, najlepša hvala, zelo sem vesela tvojih besed.
lp
pi
Hvala, Ananda, draga, videti je, da se je Saturn obrnil :)
lp
pi
Navdušuješ, draga Irena,
poklon in čestitke k pomensko in oblikovno bogati pesmi!
Lep vikend ti želim,
Breda
Najlepša hvala, draga Breda. Od mojstrice pesmi v formi je pohvala zmeraj veliko darilo.
Objemček
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!