Tukaj in zdaj
Vrnila sem se.
Tukaj sem – že stotič.
V tej zatohli zgodbi olupljenih besed
sestopam iz rdečega prestola,
Na brazgotinasti - tukaj in zdaj.
Vrnila sem se
iz dolgih in pozabljivih mor,
v čisto nove in sveže.
Nešteto oči me spremlja – gib, mežik ali vdih,
vse je arhivirano – ustoličeno kot sarkofag
in me kolje od znotraj.
Tukaj sem, bežeča in oprezna.
Tipam za temo, v vsej tej svetlobi
sem neprepoznavna – množica me požira,
kot jesenski ogenj razkroja
požira zadnji sončni mrk.
Lupo obračam navzven – čuteč,
da sem se izgubila
tam zunaj – kjer je Nič.
Bogata simbolika in močen zaključek. Pesem mi je všeč.
Lp, m
(Skozi pesem) izliti se potem v tja ...
Čestitke!
Lp! Jošt Š.
To kroženje, ko mislimo, da smo prispeli drugam in se vse ponavlja ... morda je pogled skozi obrnjeno lupo tisti, ki omogoča preživetje v Niču ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 13. 10. 2021 ob 11:45
- Prebrano 500 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 198.34
- Število ocen: 9