Tukaj in zdaj

 

Vrnila sem se.

Tukaj sem – že stotič.

V tej zatohli zgodbi olupljenih besed

sestopam iz rdečega prestola,

Na brazgotinasti - tukaj in zdaj.

 

Vrnila sem se

iz dolgih in pozabljivih mor,

v čisto nove in sveže.

Nešteto oči me spremlja – gib, mežik ali vdih,

vse je arhivirano – ustoličeno kot sarkofag

in me kolje od znotraj.

 

Tukaj sem, bežeča in oprezna.

Tipam za temo, v vsej tej svetlobi

sem neprepoznavna – množica me požira,

kot jesenski ogenj razkroja

požira zadnji sončni mrk.

 

Lupo obračam navzven – čuteč,

da sem se izgubila

tam zunaj – kjer je Nič.

 

 

Silva Langenfus

miko

Poslano:
13. 10. 2021 ob 12:00

Bogata simbolika in močen zaključek. Pesem mi je všeč.

Lp, m

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
13. 10. 2021 ob 12:08

hvala

Zastavica

Jošt Š.

Poslano:
13. 10. 2021 ob 20:28

(Skozi pesem) izliti se potem v tja ...

Čestitke!

Lp! Jošt Š.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 10. 2021 ob 10:17

To kroženje, ko mislimo, da smo prispeli drugam in se vse ponavlja ... morda je pogled skozi obrnjeno lupo tisti, ki omogoča preživetje v Niču ... čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 13. 10. 2021 ob 11:45
  • Prebrano 139 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica