Ko žalostne dni prenehaš

šteti lepše začneš živeti.

Ni važno al pozimi al

poleti. Iz dneva v dan

ti žarek sonca sveti.

Sonca žarek sveti,

ko začneš verjeti, razumeti.

In ko razumeš tuje misli in

srce. Takrat najlepša

pravljica šele se začne.

Pravljica zapelje te od

začetka in vse do konca.

Po dolgi cesti tam, kjer

je vedno žarek sonca.

In nekoč v svojem gradu

je živel Hans Christian

Andersen. V pravljico

vedno je verjel. Žalostne

dni ni štel. In ko dnevi

nehajo se šteti začneš v

pravljico s srečnim

koncem spet verjeti.

Še vedno verjamem.

Kaj pa ti? Verjameš v

pravljico in srečne dni?

Verjamem pravljici in

še vedno verjamem v

lepši svet. Takrat šele

razumela sem, da

mogoče sem poet. 

Blanka Drnovšek