Ob grobu
In grob
je kraj teme
kamor je vstopil
Gole so zdaj veje
Molčijo zvonovi
in prenehanje
je v vsem
Sleherno praznino
napolnjuješ
jaz pa čutim mraz
ki pada iz globin
morda iz tvojega očesa
rosa
tema
in prvi sneg
Ker biti nič
je biti v grobu
Le reka teče
in molči
Koraki tuji
štejejo leta
izgovarjajo imena
In grob je to srce
ki joče
srce božje
Se vidiva v grobu! lp. g. miko
Cane, hvala za odziv. Se vidiva.
Lp, m
Jezusa Kristus prebudi.
Slehernemu se bo zgodilo tak-isto.
Ker biti nič
je biti v grobu
Le reka teče
in molči
Vse prepogosto živimo kot v grobu, ob današnjih situacijah je to na žalost Destinacija, kjer se počutimo "bolje"
Lep dan ti želim, Stojan
Stojan, odmaknjeno od dnevne politike me zanima simbolika groba.
Starcem je bilo živeti, kot da si v grobu, ideal. To je tuje elan vital filozofiji in tudi drugače je moje razmišljanje nesodobno.
Nikjer nam ne more biti bolje in nikdar nam ne bo bolje, če smo nezadovoljni.
Z milostjo bitja je povezana hvaležnost. Z novicami, ki pa vendar gredo za med, je povezan obup.
Na koncu, hudiču v veselje, nihče ne more več reči, lep si človek. Ali lahko še misli?
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 12. 10. 2021 ob 19:32
- Prebrano 389 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 112.93
- Število ocen: 8