Zadnji dan
V dvorani okence,
na sedežih dve karti,
polna skleda sadja,
počesana plastika,
vonj po brnenju,
nato pa spregovori luč.
Tišina,
cingljanje in vonj.
Vonj po
Zadnjem tangu, ko sem "pošizil".
Dvorana je prazna,
okence zaprašeno,
sedeži raztrgani,
zadnji pa je sedaj prvi.
Prvi dan,
ko čakam pred kinoteko,
da bi kupil rože.
Prve?
Ne, poslednje.
Ne, te, ki jih ponujajo
samo v Parizu.
Na misel mi je prišel pogled, ki ga nudi cirkuška arena od blizu, ko luči ugasnejo in je vse skupaj takoooo žalostno. Ampak človek rabi od časa do časa kakšen privid!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Angel
- 12. 10. 2021 ob 04:22
- Prebrano 154 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 3.02
- Število ocen: 1