Venci
nerazpeto
se ne napije dežja in sonca
življenje ga le oplazi
skrček v varnost
s plastmi kot ščiti
sredica ovije medičino
kot redovnica nedolžnost
in v temi svetišča
vdihuje smrt
od strahu
pred bolečino
dotiki viharjev
ki raznašajo vonj
zaradi katerega cvetiš
in zadrhtiš ko te vdahnejo prsti polni darovanja
dotiki viharjev
ki raznašajo vonj
zaradi katerega cvetiš
in zadrhtiš ko te vdahnejo prsti polni darovanja
ki raznašajo vonj
zaradi katerega cvetiš
in zadrhtiš ko te vdahnejo prsti polni darovanja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 11. 10. 2021 ob 09:45
- Prebrano 273 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 175.59
- Število ocen: 8