Ko zapreš razum in odpreš srce, ne takoj,
ampak počasi, jasno postane ti vse.
Pretekle napake najboljše v tebi vzbudijo,
kot dan brez noči, brez njih najlepšega v tebi ni.
Ni slabih stvari, so le neizgovorjene besede, ki ti kradejo toplino.
So zgodbe, ki so oblikovale ti vitrino. Zakaj bi sami borili se z večino,
če skupaj premagamo ednino.
Kot hiša, ki se gradi, ne takoj,
ampak počasi, postaneš to kdor si.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!