Vsaka luč ima sto zgodb
preden izgori njen čas
in lovke pregorijo
v svoji zvedavosti
takrat zakraljujem
z medenimi poljubi
ko prodrem
v rožnato sredico popka
in tvoje roke
postanejo žejne dotikov
ko naju popeljejo v svet
milijonov pijanih besed
najine svobodne pesmi
da se zveževa z globino teme
skozi pusti večer
a prežeta z željo
da naju naplavi
onkraj slinavih misli svetlobe luči.
Suzana Kavka