Tam
Sonce vzelo je slovo.
In zdaj joka spet nebo.
Dež, sonce. Isto je vse.
Zdi se, da čas ustavil
se je še.
A jaz v svojem svetu
tam nekje, kjer sonce
nikoli ne zaide ne.
Tam upanje rojeva
vsak nov dan in
sonce sveti. Tam
dež nikoli ne
preseneti.
V tej deželi za visokim
zidom in devetim hribom.
Hitro teče čas. Tam
samo ljubezen, upanje
govori naglas.
Tam nikoli ni tišine.
Samo rajske so
globine. In sonce
govori besede brez
sivine. Tudi tam na
drugi strani zida
enkrat vse še mine.
Ta "jesenska vsebina" mi je všeč in tudi optimizem, ki je prisoten.
Ritem pa je nekako nenavaden...
Nada hvala lepa.. Me veseli, da ste opazili nenavadnost.... Lep pozdrav
Poštuj prošle velikane
i današnjih ljudi profil,
al' živi svoje dane
i imaj svoj stil!
LpM
Wau.. Svaka čast... Zapišem tvoj speven komentar.. Bila bi super pjesma.. Ako več nije? L. p.
Blanka, gledano celostno je tudi dež balzam; omogoča preživetje, mi pa si takrat vzamemo čas za kaj drugega. Brez dualnosti nič ne obstaja in vse je prav točno tako kot je. :-)
Lepo bodi, Stojan
Stojan Knez imaš prav.. In ko je dež balzam lahko odplujem daleč stran.. Lep pozdrav
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Blanka Drnovšek
- 06. 10. 2021 ob 18:28
- Prebrano 326 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 77.35
- Število ocen: 4