Moja pesem je prostor.

Otrôk sem, ki pleše in joče,

slikam jutra in zarje večera,

srce se smeje - smrti naproti.

Zemlja izginja, v dvoje - brez teže.

Moja pesem je prostor.

... za plimo, oseko, pogubo,

za temne, igrive kodre satira,

za bolečino ugriza ljubezni,

za okove, ki nočem jih sneti.

Moja pesem je prostor.

Dvorana brez sten... vidiva zvezde;

vidiva sebe: jaz v tebi, ti v meni;

zreva v oči si – polne praznine,

oči hrepenenja na jadru bolezni!

Moja pesem je prostor

... za prazne oči, široko odprte!

Modi, ti slikaš ta ogenj, to krivdo!

... ljubiš oči polne strastne nesreče,

prazne oči - in upanje mrtvo.

Moja pesem je prostor.

... za samomorilko, zvezano s tabo,

saj struna sama od sebe ne poje;

otrôk sem in ótrok je v meni...

Na pot grem - kjer prostor je pesem!

Nada